nedelja, 15. november 2009

Dobre bančne reklame

Tudi resne zadeve kot so bančne storitve se lahko predstavijo na zanimiv oziroma smešen način. S tem naročniki na popolnoma drugačen način opozorijo nase. Spodaj je zbranih pet res dobrih reklam, ki jih človek ne pozabi takoj, ko jih je konec. Definitivno pa je najboljša prva na seznemu.











Gotovo je podobnih reklam še veliko, zato so predlogi za kak naslednji izbor seveda dobrodošli…

petek, 30. oktober 2009

Od kje ideja za posoja.com?


Ljudje me veliko sprašujejo od kje mi ideja za spletno borzo posojil posoja.com, zato sem se odločil napisati kratek oris okoliščin, ki so privedle do tega, da se mi je porodila ideja o posoji.

V jeseni 2007, ko sem bil tik pred diplomo sem potreboval manjšo vsoto denarja. Obenem pa sem imel še poslovno idejo za realizacijo katere bi rabil dodatnih nekaj tisoč €. Kako naj študent brez kakih konkretnih poslovnih uspehov, brez vredne nepremičnine, ki bi lahko bila osnova za hipoteko, pride do denarja za zagon svoje poslovne ideje??? Sicer sem nekaj slišal o poslovnih angelih, ampak sem želel zadevo sam realizirati s »svojim« kapitalom… Torej, kako do denarja? Preprosto: z mamo na banko, da bo porok. Ko to edino opcijo, pretehtaš, vidiš, da nobena ideja ni vredna takega tveganja, da bo potem na koncu tvoja lastna mati morala odplačevati kredit še x let, če ti slučajno ne uspe. Zato sem se odločil, da vzamem kredit manjše vsote za nekaj aktualnih zadev. S tem poroštvom, je potem bilo toliko kompliciranja, da je trajalo okrog 14 dni, da je bil kredit sproveden. Ob dejstvu, da so bila vsa dokazila in zahteve nesporne, veljavne, v glavnem ok!

Med vsem tem kompliciranjem sem dobil idejo, da bi bilo zelo dobro imeti neko internetno stran, kjer bi lahko banke ponujale vse svoje storitve in vse podatke o njih (od cene do hitrosti izvedbe). Zelo optimistična želja, ki pa jo še vedno gojim in jo bom na posoja.com tudi poskušal realizirati. Nato sem razmišljal naprej in nadgradil idejo: zakaj ne bi obstajal nekje en internetni prostor, kjer bi lahko vsak, ki rabi denar objavil svoje povpraševanje in tisti, ki ga imajo ali ga posojajo, bi mu ga lahko posodili. Za obresti seveda. In tako se je rodila osnovna ideja za posoja.com. Potem sem malo poguglal in odkril, da neke podobne zadeve po svetu že obstajajo in se imenujejo social lending omrežja. Meni osebno je najbolj všeč Zopa.com. Ta omrežja so narejena po precej kompliciranem principu za razvoj katerega seveda takrat nisem imel ne volje in ne sredstev. Ideja pa je ostala. Kako smo jo realizirali pa prihodnjič…

- Toni Golob, ustanovitelj posoja.com -

petek, 23. oktober 2009

21 modrih misli o denarju


Spodaj je nametanih nekaj bolj ali manj globokih misli o denarju, poslu, posojilih... Če imate kakšno svojo ali če imate kakšen komentar na katero izmed teh, pa seveda pokomentirajte...

  • Inflacija je, ko plačate petnajst dolarjev za deset dolarjev vredno frizuro, ki ste jo včasih, ko ste še imeli lase, dobili za pet dolarjev. (Sam Ewing)
  • Posel, veste, prinaša denar, prijateljstvo pa komajda kdaj. (Jane Austen)
  • Banka je prostor, kjer vam bodo posodili denar, če lahko dokažete, da ga ne potrebujete. (Bob Hope)
  • Gospodarstvo je odvisno od ekonomistov približno toliko kot vreme od napovedovalcev vremena. (Jean-Paul Kauffmann)
  • Kdor poplača svoje dolgove, obogati. To je grda laž, ki jo razširjajo upniki. (Heinrich Heine)
  • Ljudje živijo dlje kot kdaj koli prej. Nedvomno pojav, ki je nastal zaradi 30-letnih hipotek. (Doug Larson)
  • Če menite, da nikogar ne briga, če ste živi, poskusite izpustiti nekaj odplačil za avtomobil. (Earl Wilson)
  • Bogat človek ni nič drugega kot reven človek z denarjem. ~ W.C. Fields
  • Denar je lahko lupina za veliko stvari, ne more pa biti jedro. Lahko vam prinaša hrano, ne pa tudi apetita; zdravilo, ne pa zdravja; znance, ne pa prijatelje; služabnike, ne pa lojalnosti; dneve veselja, ne pa tudi miru in sreče. (Henrik Ibsen)
  • Človek je običajno bolj previden glede svojega denarja, kot glede svojih načel. (Oliver Wendell Holmes, Jr)
  • Živimo po zlatem pravilu. Tisti, ki imajo zlato, postavljajo pravila. (Buzzie Bavasi)
  • Denar je boljši kot revščina; če ne zaradi drugega, že samo iz finančnih razlogov. (Woody Allen)
  • Denar govori smiselno v jeziku, ki ga razumejo vsi narodi. (Aphra Behn)
  • Varen način, da podvojite svoj denar je ta, da ga prepognete na pol in daste nazaj v žep. (Frank Hubbard)
  • Kako prijetno bi bilo življenje, ko bi ljudje, ki imajo denar, tega uporabljali tako, kot bi ga uporabili tisti, ki ga nimajo. (Roland Dorgeles)
  • Skopuh obenem čuti vse skrbi bogataša in vse trpljenje reveža. (Albert Guinon)
  • Slabemu plačniku slaba jamstva. (Homer)
  • Denar ne more kupiti prijateljev, dobite pa drug razred sovražnikov. (Spike Milligan)
  • O denarju je lažje pisati kot pa ga služiti. (Voltaire)
  • Ko sem bil mlad sem mislil, da je denar najpomembnejša stvar v življenju; zdaj sem star in vem, da je. (Oscar Wilde)
  • Denar je glavobol in denar je zdravilo. (Everett Mámor)

petek, 16. oktober 2009

Kako na hiter način do manjših vsot denarja?

Veliko krat se pripeti, da za kako investicijo ali pa do naslednje plače zmanjka določena manjša količina denarja. Govorim o številkah od 100 do kakih 500 evrov. Kaj storiti v takem primeru? Potrošniško posojilo seveda odsvetujem, saj gre za relativno majhno vsoto in bi z morebitnim potrošniškim kreditom imeli skoraj več komplikacij kot koristi.

Obstaja nekaj lažjih možnosti:

1.) povišanje limita na bančnem računu; Vsekakor prva izbira. Če imate razmeroma dobro zgodovino poslovanja s svojo banko, povišanje za takšno vsoto ne bi smel biti problem. To je namreč takšna vsota, za katero banka ve, da jo bo slej ko prej dobila nazaj...

2.) kreditna kartica (MasterCard, Visa); Če je nimate si jo priskrbite, saj znajo biti zelo koristne ravno v takih situacijah. Kreditne kartice imajo odloženi rok plačila, tako da lahko z njimi plačujete, skupni znesek pa se iz tekočega računa trga 1x mesečno. Z njimi lahko tako nakupujete, kot dvigate sredstva na bankomatu (je pa res, da so pri dvigu velike provizije). Lahko si splanirate tako, da vam iz nje trgajo po nakazilu plače. Primerna je za hitre premostitve manjših denarnih težav, vendar morate paziti, da vas ne zanese, ker je lahko vsota na dan plačila visooooooka...

3.) mini in hitri kredit (seznam vseh na našem trgu je tukaj); Dobite ga lahko samo pri svoji banki in je podoben povečanju limita. Postopki za njegovo odobritev so, kot že ime pove, hitrejši od potrošniških oziroma ostalih kreditov. Tovrstni krediti so se na našem trgu v zadnjem času precej razmahnili, zanimivo pa je, da ga še vedno ne ponuja naša največja banka…

Moj predlog v takšnih situacijah je vsekakor povečanje bančnega limita, saj ga banke po navadi hitro in brez veliko birokracije odobrijo…

- Toni Golob, ustanovitelj posoja.com -

nedelja, 11. oktober 2009

Povest o zlatarju

Glede na to, da je nedelja in so možgančki malo manj ustvarjalno razpoloženi kot ponavadi, sem se odločil, da objavim le sledeči filemček. Ta v prvem delu na zelo razumljiv način prikazuje kako so nastala posojila, v drugem delu pa prikazuje vzrok za sedanjo krizo, ki je posledica zloma trga hipotekarnih posojil v ZDA. Komentarji sledijo v prihodnje...





petek, 09. oktober 2009

Posojilo po domače? Ne, hvala!

Človek ne rabi biti strokovnjak, da ugotovi, da ima dajanje posojil med Slovenci zelo negativno konotacijo. To pa ne zato, ker bi bili tako izraziti egoisti in ne bi želeli pomagati, ampak predvsem zato, ker se veliko krat zgodi, da pri vračanju posojila pride do zapletov.

Zapleti pa se dogajajo, ker se ljudje zadeve že v osnovi lotijo napačno. Največja možna napaka, ki jo lahko nekdo stori je ta, da posodi denar brez pogodbe. Koliko krat smo že slišali zgodbe v stilu: »je bil najboljši prijatelj in se mi res ni zdelo potrebno, da podpiševa posojilno pogodba« ali: »se mi je zdel tak poštenjak in še nikoli ni nikogar prinesel okrog« ali pa: »saj sva pa sodelavca« itd… Takšnih zgodb je ogromno in pogosto jih lahko spremljamo v kakšnih tv oddajah in časopisju. Pogosto se dogaja, da nam mediji kažejo obupane obraze, ki sami niso dejansko čisto nič krivi ampak so bili poroki pri posojilih, ki se nato niso vračala in so ti poroki izgubili hiše, posestva itd…(pri teh so ponavadi identični odgovori kot pri prej omenjenih naivnih dajalcih posojil). Ampak o porokih bomo pisali kdaj drugič. Zaenkrat si lahko več prečitate v vodiču za poroke. Skratka, pri posojilu neke večje vrednosti (za par evrov res ne boste podpisovali posojilne pogodbe) je VEDNO potrebno podpisati posojilno pogodbo, ki natančno opredeljuje posojilo – od vsote, do termina do kdaj je potrebno posojilo vrniti oziroma vračati ter seveda s čem je posojilo zavarovano.

Menim, da je največ težav pri vračanju posojil ravno pri posojilih, ki se jih da sorodnikom in prijateljem, ki to potem nehajo biti. Posojilo je tako resna zadeva, da se prijateljstvo pri neki vsoti konča in mora pride do pogodbenega odnosa. V bistvu se s posojilno pogodbo prijateljstvo zavaruje. Najbolj pametno pa je, da se denar posoja izven kroga najbližjih, pa naj bo to preko našega portala, pri banki ali kako drugače.

- Toni Golob, ustanovitelj posoja.com -

sreda, 07. oktober 2009

Investicije v posojila – kaj je to?

Investicije v posojila so nov in inovativen način plemenitenja denarja. S tem, ko lastnik kapitala, ki išče ugodno naložbo, posodi denar nekomu, ki išče posojilo v bistvu pridobita oba. Od dogovora med njima je sicer odvisno kateri pridobi več, ampak jasno je da imata od takega posla oba koristi. Posojilojemalec je dobil posojilo, lastnik kapitala oziroma posojilodajalec pa bo za posojilo dobil dogovorjene obresti.

V tem prispevku se bom osredotočil na posojilodajalca in na njegove koristi. Popolnoma razumljivo je, da se vsako vlaganje kapitala izvrši pod predpostavko kasnejšega dobička. Prav tako pa je pomemben faktor pri vlaganjih varnost naložbe. Naj se sliši še tako neverjetno, so vlaganja v posojila ena najbolj varnih naložb, saj posojilodajalec s posojilojemalcem podpiše pogodbo v kateri se določi kakšen bo donos posojila. Če odštejemo minimalne možnosti komplikacij pri vračilu posojila (ki pa se ga da tako ali drugače izterjati) so vlaganja v posojila zelo predvidljive in varne naložbe.

Meni osebno je pri naložbi zelo pomemben tudi realni faktor – ali gre za dejanska sredstva, ki se dejansko plemenitijo ali pa gre za kakršno koli obliko napihnjenih in fiktivnih sredstev, ki nimajo podlage v realnem kapitalu (nejasne lastniške strukture podjetij, ki umetno dvigujejo ceno delnic, razni ponziji, piramidni sistemi itd). Pri vlaganju v posojila gre za popolnoma realna sredstva, saj posojilojemalec dejansko prejme denar od posojilodajalca in potem tudi vrača denar, ki dejansko obstaja (ki ga je jemalec posojila prislužil). Če zadevo posplošim v primeru: Janez posodi Andreju 1.000€ za dobo enega leta z enotno obrestno mero (EOM) 10%. To v našem primeru pomeni, da je Janez svoj dejansko prisluženi denar izročil Andreju, ta pa bo teh 1.000 € potem moral nekako prislužiti in jih vrniti + seveda 100 € obresti, ki predstavljajo Janezov letni donos. Čar investicije v posojilo je tudi v tem, da Janez ob podpisu že natanko ve kolikšen bo njegov letni donos, saj ga je v bistvu določil sam. To pa je kvaliteta, ki je druge investicijske oblike nimajo…

Če povzamem: investicije v posojila so donosne, varne, predvidljive in fiksne. Več o tem kako postati posojilodajalec na posoja.com si preberite na kako posoja.com deluje? in v vodiču za posojilodajalce.


- Toni Golob, ustanovitelj posoja.com -

torek, 06. oktober 2009

Pozdrav in predstavitev portala

Pozdravljeni na blogu spletnega portala posoja.com, kjer bomo njegovi ustvarjalci objavljali razmišljanja, ideje, poglede na različne oblike posojil, nasvete glede posojil, skratka vse kar se nam glede portala in glede posojil plete po glavah.

Na začetku naj predstavimo, kaj posoja.com sploh je. Gre za spletno borzo posojil, ki združuje posojilojemalce in posojilodajalce oziroma ljudi, ki si želijo denar posoditi in tiste, ki so ga pripravljeni posoditi.

posoja.com rešuje dve ekonomski vprašanji:

1.) kam vlagati kapital v teh kriznih in nesigurnih časih - vlaganja v posojila so nova oblika naložb, ki so fiksne, njihova mesečna rast je namreč določena vnaprej.

2.) kje dobiti kapital - vlaganja v posojila omogočajo iskalcem posojil oziroma kredita, da na portalu najdejo primerno posojilo oziroma kredit.

Ko posojilodajalec posodi denar posojilojemalcu se oba akterja dogovorita kakšni so pogoji posojila (kolikšna je vsota, koliko časa in v koliko obrokih se bo posojilo odplačevalo, kolikšne so obresti, kaj bo posojilojemalec založil kot garancijo itd...) in takrat posojilodajalec ve kolikšen bo njegov donos. Nanj ne bo vplivala kriza, nihanja na raznih trgih, državne politike..., posojilo bo moral posojilojemalec vrniti ne glede na prej omenjeno in obresti bodo pač takšne kot so bile dogovorjene. Posojila so tako fiksna naložbna z donosom, ki ga lastnik kapitala (posojilodajalec) določi sam.

Več o posoja.com si lahko preberete na podstraneh kaj je posoja? in kako posoja.com deluje?


-ekipa posoja.com-